Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.
Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izjavil, da se mora Tajvan vrniti k Kitajski. Tajvanski premier Cho Jung-tai je to zavrnil in poudaril, da vrnitev h Kitajski ni opcija za 23 milijonov prebivalcev otoka. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so ZDA pobudnice telefonskega pogovora med Trumpom in Xijem, ki je potekal v pozitivnem in prijateljskem vzdušju. Trump je odnose s Kitajsko označil kot 'izjemno močne'.
V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.
Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.
Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".
Kitajski predsednik Ši Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama. Ši je poudaril, da je vrnitev Tajvana Kitajski ključnega pomena za povojni mednarodni red.
Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.
Donald Trump je napovedal obisk Kitajske aprila po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom. Voditelja sta razpravljala o Tajvanu in Ukrajini, ter o trgovinskih odnosih.
Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.
Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.
Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.
V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.
Čeprav so srečanja držav G20 pomembna tudi za Kitajsko, odsotnost predsednika Xi Jinpinga na tokratni konferenci ne bi smela biti preveč poudarjena. Dogodek je bil tradicionalno pomemben za Kitajsko, zato je odsotnost opazna, vendar ne pomeni nujno spremembe kitajske zunanje politike.
Vietnamski premier Pham Minh Chinh se je v Johannesburgu srečal z južnoafriškimi organizacijami in podjetji s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja. Pozval je k okrepitvi poslovnih vezi med državama za skupne uspehe. Vietnam in Južna Afrika sta dvignila dvostranske odnose na raven strateškega partnerstva. Premier Chinh se je srečal tudi z južnoafriškim podpredsednikom Paulom Mashatilejem.
Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.
Član predsedstva SNS Petar Petković je vodil delegacijo SNS na srečanju v Pekingu s člani Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (KPK). S funkcionarji KPK so razpravljali o okrepitvi partijskega sodelovanja, ki temelji na odnosih med predsednikoma Srbije in Kitajske, Aleksandrom Vučićem in Si Džinpingom. Petković je poudaril, da dokler je Vučić na čelu Srbije, prijateljstva s Kitajsko ne bo mogel nihče prekiniti.
Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da se ZDA pogovarjajo z Južno Afriko o možni udeležbi na vrhu G20, potem ko so sprva bojkotirale dogodek. Kljub temu Južna Afrika obtožuje ZDA "prisile z odsotnostjo", ZDA pa trdijo, da vrh ne more izdati končne izjave brez njihove prisotnosti in da prioritete vrha nasprotujejo ameriški politiki. Uradnik Bele hiše je dejal, da se bo predstavnik ameriškega veleposlaništva udeležil uradne predaje ob koncu vrha G20 v Johannesburgu, vendar ne bo sodeloval v pogovorih.
Japonski spletni uporabniki so uporabili "zvokovne posnetke žalitev predsednika Xija", da bi se uprli Kitajski in podprli vstop Tajvana v CPTPP. Hkrati strokovnjaki razpravljajo o spremembah v kitajskih načrtih za napad na Tajvan, pri čemer poudarjajo ključno vlogo Japonske pri obrambi Tajvana.
Nizozemska je popustila v sporu glede dobave čipov za avtomobilsko industrijo in s tem poslala pozitiven signal Pekingu. Odločila se je, da bo vrnila nadzor nad podjetjem za proizvodnjo čipov Nexperia.
Kitajski predsednik Xi Jinping se prihodnji teden ne bo udeležil vrha G-20 v Johannesburgu, kar je udarec za gostiteljico Južno Afriko. Srečanja se ne bo udeležil niti ameriški predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo namesto njega prisoten premier Li Qiang, ne da bi navedlo razlog za Xi-jevo odsotnost. Zaradi odsotnosti Xija bo srečanje potekalo brez voditeljev dveh največjih svetovnih gospodarstev, poleg tega pa se ga ne bo udeležil niti ruski predsednik, čigar potovanja so omejena z nalogom ICC.
Po srečanju med Zheng Liwen in Huang Guochangom, ki je sprožilo razprave o morebitni koalicijski vladi, je Hou Youyi poudaril pomen skupnih vrednot pri političnem sodelovanju. Zheng Liwen je napovedala stroge strankarske ukrepe za tiste, ki bi ovirali sodelovanje med strankama. Huang Guochang je dejal, da različna stališča ne ovirajo sodelovanja. V Kuomintangu so se pojavili pomisleki glede 'prehitrih' izjav Zheng Liwen in strah pred negativnim vplivom na volitve leta 2026, pri čemer so nekateri napovedali morebiten 'boj za obrambo predsednice'. Huang Guochang je trdil, da ga je Su Qiaohui spodbujala k vztrajanju pri kandidaturi za župana Novega Tajpeja, kar je Su Qiaohui zanikala.
Kitajska se je vrnila na ameriški trg soje in kupila 20 tovornih pošiljk, potem ko je zaradi trgovinskega sporazuma med Trumpom in Xijem prišlo do premora. To se je zgodilo po obdobju nestabilnosti, ki so ga zaznamovali tako nakupi kot prekinitve nakupov ameriške soje.
Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.
Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.
Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.
Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.
Novi podatki ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) so sprožili dvome o tem, ali bo Kitajska dejansko kupila milijone ameriških soje, kot je administracija Donalda Trumpa napovedala po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Poročilo USDA je pokazalo le dva kitajska nakupa ameriške soje po vrhu v Južni Koreji, ki sta znašala 332.000 metričnih ton. To je precej manj od 12 milijonov metričnih ton, za katere je sekretarka za kmetijstvo Brooke Rollins dejala, da se je Kitajska zavezala, da jih bo kupila do januarja, in daleč od 25 milijonov metričnih ton.
Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.
鄧萬華, kitajska državljanka, ki je bila leta 2022 izvoljena za vodjo vasi 學田 v 富里鄉 na Tajvanu, je bila 1. avgusta letos razrešena s položaja, ker ni opustila kitajskega državljanstva. Pritožila se je okrožni vladi 花蓮, ki je sedaj razveljavila prvotno odločbo.
Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.
Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil tesnejše vezi s Tajsko med prvim obiskom tajskega kralja na Kitajskem. Poudaril je, da sta državi kot "družina" in obljubil "krepitev strateške usklajenosti" s Tajsko.
Po poročanju Bloomberga, Financial Timesa in ruskih medijev se kitajski predsednik Xi Jinping ni udeležil vrha G20 v Južni Afriki. Namesto njega je Kitajsko zastopal premier Li Qiang.
Francoski predsednik Emmanuel Macron razmišlja o povabilu kitajskega predsednika Xi Jinpinga na vrh skupine G7, ki bo julija 2026 potekal v Évian-les-Bainsu v Franciji.
Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.
Obsežne čistke v kitajski vojski, ki jih je izvedel Xi Jinping, kažejo na zaskrbljenost glede korupcije in učinkovitosti jedrskih sil. Spremembe se dogajajo v času, ko tako Kitajska kot ZDA uvajajo pomembne preobrazbe v svojih vojskah.
Kitajski predsednik Xi Jinping se je zavezal povečati uvoz iz Španije in poglobiti trgovinsko sodelovanje z Madridom v Latinski Ameriki. To se je zgodilo v času naraščajočih napetosti z Evropo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da trenutna ureditev Bele hiše ne omogoča gostitev državniških obiskov na najvišji ravni, vključno s sprejemom kitajskega predsednika Si Džinpinga. Trump meni, da Bela hiša ni primerna za dostojno gostitev tako pomembnega gosta.
Združene države Amerike so znižale carine na kitajski uvoz po trgovinskem sporazumu med predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Kitajska je napovedala omejitve pri izvozu kemikalij, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo fentanila, kar je bila ključna tema pogovorov med državama, da bi ublažili trgovinsko vojno.
Xi Jinping si prizadeva zgraditi Kitajsko, ki se bo zanašala nase, kar predstavlja izziv za ZDA. Poudarek je na krepitvi domače proizvodnje in zmanjševanju odvisnosti od tujine, zlasti na področju tehnologije. To zahteva prilagoditev ameriške strategije in pripravljenost na spremembe v globalnem gospodarskem in političnem okolju.
Kitajsko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati izjav generalnega konzula Kitajske v Osaki, Šuea Džjana, ki je na družbenih omrežjih zagrozil japonski premierki Sanae Takaiči z obglavljenjem zaradi njenih izjav o Tajvanu.
Kitajski predsednik Si Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta se dogovorila o zmanjšanju carin in začasni ustavitvi trgovinskih ukrepov za eno leto, kar predstavlja preobrat v trgovinski vojni med državama.
/2025/11/09/091-i1762624435320-691041d0023ac948009767.jpg)
Kitajska je začasno ukinila nekatere omejitve izvoza strateških kovin v ZDA, kar je najnovejša poteza za umiritev napetosti po srečanju med predsednikoma Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom. Prepoved bo začasno odpravljena do 27. novembra 2026.
Kitajska je leta 2024 prepovedala izvoz kovin, kot je galij, ki so ključne za proizvodnjo polprevodnikov, v ZDA. Prepoved se nanaša na izvoz galija, germanija in antimona, ki so bistveni za številne tehnologije. Kljub temu se je Kitajska odločila za omilitev prepovedi izvoza nekaterih redkih zemelj v ZDA, ki velja od decembra 2024.
Kitajski generalni konzul v Osaki, Xue Jian, je po grožnjah japonski premierki Takaichi Sanae na X-u naletel na nadaljnje kritike. Japonski senator kitajskega porekla, Ishihei, je zahteval njegovo izgon in napovedal, da bo zadevo temeljito preiskal v parlamentu. Kitajski veleposlanik na Japonskem, Wu Jianghao, je javno podprl Xue Jianovo stališče, kar je sprožilo ogorčenje japonskih spletnih uporabnikov, ki ga obtožujejo vmešavanja v notranje zadeve države. Poslanec stranke DPP je izjave Xue Jiana označil za izraz terorizma in nasilja.
Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.
Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v južnokorejskem Pusanu, ki se je uradno končalo s premirjem, je po mnenju opazovalcev dejansko pomenilo simbolično zmago za Peking.
Kitajska je uradno uvedla v uporabo svojo najnovejšo letalonosilko Fujian (CV-18), prvo, ki je bila v celoti zasnovana in zgrajena doma. Slovesnosti v mornariškem oporišču Sanya na otoku Hainan se je udeležil tudi predsednik Xi Jinping. Fujian je opremljena z elektromagnetnim katapultnim sistemom za izstrelitev letal in je najnaprednejša kitajska letalonosilka. Prva preizkušanja na morju so se začela 1. maja 2024.
Kitajska je uradno vključila v uporabo svojo tretjo in najnaprednejšo letalonosilko Fujian. S tem korakom Kitajska krepi svojo mornariško prisotnost in posodablja vojsko pod vodstvom Xi Jinpinga. Fujian, opremljena z elektromagnetno katapultno tehnologijo, predstavlja pomemben mejnik v kitajskem mornariškem razvoju in povečuje njeno sposobnost projekcije moči v Indo-Pacifiški regiji.